V Pegazovem domu smo organizirali božično – novoletno zabavo za stanovalce ob upoštevanju ukrepov za preprečitev Covid-19. Po slavnostnem kosilu so zaplesale zaposlene v upravi doma ob pesmi Pancer tanc in pričarale zadovoljstvo na obraze stanovalcev.
6. decembra goduje Sv. Miklavž, ki je v srcih naših stanovalcev že iz časa njihovega zgodnjega otroštva zapisan kot velik svetnik in dobrotnik. Ob njem obudijo spomine na svoje otroštvo in podoživijo otroška pričakovanja, ko jih je obiskal Miklavž in pridnim prinesel skromne darove, porednim pa podaril šibo. Ker tudi v letošnjem decembru zaradi omejitvenih ukrepov Covid-a 19 nismo mogli povabiti otroškega cerkvenega pevskega zbora in zunanjega Miklavža, smo Miklavžev dan v Pegazovem domu zastavili kar sami zaposleni.
Prišel je čarobni december, ki smo ga že vsi v domu nestrpno čakali. V prazničnem vzdušju smo v četrtek dopoldne okrasili novoletno jelko, ki stoji v avli pri recepciji.
Prostovoljka Cvetka iz Društva Gaja je pripravila Martinove Kozjanske krape, ki so lahko topla predjed ali priloga iz ajdove moke, skutinega nadeva s kašo ter zabele iz ocvirkov in smetane. Mi smo jih pripravili na sladko in brez ocvirkov ter dodali grozdje ob martinovem prazniku.
Gospod Milan se vedno udeleži kuharske urice, saj je imel sestro kuharico, ki je delala v gostilni v Ljubljani in je pogosto hodil pomagat, zraven pa se je mnogo naučil. Kuharica Cvetka je povedala stanovalcem, da je recept za Kozjanske krape zasnovala Milka Smole, gospodinja na turistični kmetiji Smoletova gorca na Sladki Gori, ki je v neki slovenski kuharski knjigi našla recept za gorenjske krape. Recept jo je navdušil, vendar ga je predelala po svoje. Predvsem se je želela približati okusu, ki bi bil sprejemljiv za njene goste. In gostje so jih zares odlično sprejeli, pojasni v knjigi dr. Bogataj.
Že dolgo se nismo oglasili "bralci" v Pegazovem domu. Skrajni čas, da slišite kako lepo nam je, ko se vsak teden usedemo za okroglo mizo v avli doma in prebiramo različne zgodbe. Kratke, dolge, hudomušne in kdaj vmes še kakšno sila resno. Veliko časa smo namenili zgodbam vsem dobro poznanega in cenjenega odvetnika Petra Čeferina. Prigode je zbral v knjigi 42 zgodb. Smo pa sedaj odkrili hudomušne Slatinske zgodbe, ki so jih zbrali pred leti v zanimive zbornike in jih objavljali. V zadnji torkovi bralni urici smo se pošteno nasmejali čestitkam in pozdravom poslušalcev prav posebnega radia. Na hudomušen način napisana voščila. Seveda so to namišljene zgodbe, a smeh ob prebiranju je pristen.
Urica, ki jo preživimo ob prebiranju kar prehitro mine. Klepetamo, beremo in včasih tudi kakšno zapojemo. Lepo je, ko smo skupaj. In skupaj smo enkrat na teden.
Dva luštna klovna sta nas danes obiskala – Lena in Jože. Slednji je zelo ponosen na svojo izobrazbo, saj je kar štiri leta obiskoval dvoletno hišniško šolo, in to vedno prvi razred... Lena ni lena, ko igra harmoniko. Lena ni lena, ko igra ukulele. Lena ni lena, ko spi. Lena ni lena. Tako ji je ime.
Jože je povedal, da jemlje brise in pokazal pripomoček s katerim to izvede - s straniščno krtačo. Povedal je, da je bil šofer avtobusa in so ga imeli ljudje tako radi, da so ga čakali celo po pol ure in več. »Ko župnik moli, vsi spijo, ko pa je on vozil avtobus so vsi molili.«
Veliko smo peli ob spremljavi Lenine harmonike in tekmovali v vriskanju. Hvala Jože in Lena in vabljena spet!
Čudoviti jesenski dnevi, ki so nam bili letos podarjeni so še lepši v dobri družbi in ob preprostih jesenskih specialitetah, ki nam jih ponuja narava. Družili smo se ob kuhanih in pečenih kostanjih ter prijetni glasbi. Privoščili smo si jih obilo, zraven pa degustirali mošt, saj je to preverjeno dobra kombinacija oktobrskih dobrot.
Ob mednarodnem dnevu starejših smo se v Pegazovem domu še posebej potrudili za naše stanovalce, namreč organizirali smo tako imenovan »Bavarski dan«.
Rdeči noski so s svojim prihodom pripeljali smeh na obraz stanovalcev. Uh koliko dela sta imela rdeča noska Tone in Biserka
V sklopu tedna, ko obeležuje Alzheimerjevo demenco smo organizirali kvize na skupinah.
