Novice

Ob mednarodnem dnevu starejših smo se v Pegazovem domu še posebej potrudili za naše stanovalce, namreč organizirali smo tako imenovan »Bavarski dan«. 

Rdeči noski so s svojim prihodom pripeljali smeh na obraz stanovalcev. Uh koliko dela sta imela rdeča noska Tone in Biserka

V sklopu tedna, ko obeležuje Alzheimerjevo demenco smo organizirali kvize na skupinah. 

Današnje dopoldne smo izkoristili za kmečka opravila. V skupini Zarja so stanovalci skupaj z gospodinjo Nensi obrali brajdo, kasneje pa smo na terasi ličkali koruzo, ki nam jo je priskrbela naša sodelavka Silva Golež.

Dan slovenskega športa je bil, kot praznik uveden leta 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije. V Pegazovem domu so stanovalci navdušeni nad slovenskimi športniki. Radi spremljajo šport ter naše športnike, skupaj z zaposlenimi so spodbujali športnike, ki so nas zastopali na Olimpijskih igrah in so se odlično odrezali.

Prihaja sezona trgatve in jesenskih opravil. Na skupinah demenc zelo uspeva »brajdica«, ki nas letos razvaja s sladkim grozdje. Posebej moremo poudariti, da je vse neškropljeno in bio.  Stanovalci radi posedijo pod »brajdo«, ki v poletnih mesecih daje senco, jeseni nas pa razvaja s sladko jurko. 

V okviru svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni, ki je 21. septembra, Pegazov dom v sodelovanju z Društvo spominčica Rogaška Slatina vsako leto organizira Sprehod za spomin. Glavni namen dogodka je ozaveščanje in informiranje lokalnega okolja o bolezni demence, s katero so ljudje še vedno premalo seznanjeni. 

Tole pesem mi je zaupala naša stanovalka in zraven povedala, da jo je napisala svoji ljubezni leta 1955.

»Jesen je tu in listje neslišno pada, pada. Čuj dragi čez vso daljo bi k tebi, tebi rada.«

V Pegazovem domu radi veliko hodimo – samostojno dokler gre in potem s pomočjo palic, bergel, hodulj…. »Dokler nas noge nesejo, bomo hodili«, se radi pohecamo. Od pomladi smo pridno trenirali nordijsko hojo po bližnji okolici in stopnjevali razdaljo. 

Nedeljsko popoldne smo dobro izkoristili, saj je na Evropski ploščadi potekalo srečanje starodobnikov. Ob sprehodu po parku smo debatirali o tem kako zelo se je spremenila avtomobilska industrija. Stanovalce je prevzela prava evforija in nostalgija za starimi časi. Ob pogledu na avtomobile, kolesa in motorje so se jim zasvetile oči. Gospod Vinko je povedal, da je bil njegov prvi avto oranžen »fičo« s katerim je naredil kar nekaj srečnih kilometrov. Gospod Mirko je z nasmehom na obrazu povedal, da ni imel nikoli avtomobila, imel pa je zelo dobro kolo, ki ga je vsako jutro pripeljalo do službe in nazaj. Z veseljem in ponosom so pozirali ob avtomobilih, največ zanimanja pa so poželi » fičoti«!