6. decembra goduje Sv. Miklavž, ki je v srcih naših stanovalcev že iz časa njihovega zgodnjega otroštva zapisan kot velik svetnik in dobrotnik. Ob njem obudijo spomine na svoje otroštvo in podoživijo otroška pričakovanja, ko jih je obiskal Miklavž in pridnim prinesel skromne darove, porednim pa podaril šibo. Ker tudi v letošnjem decembru zaradi omejitvenih ukrepov Covid-a 19 nismo mogli povabiti otroškega cerkvenega pevskega zbora in zunanjega Miklavža, smo Miklavžev dan v Pegazovem domu zastavili kar sami zaposleni.
Že zjutraj smo se oblečeni v angelčke odpravili v skupine in skupaj z gospodinjami za stanovalce pripravljali Miklavžev zajtrk. Ob pogledu na angelčke, ki pečejo vaflje in hrenovke, stiskajo sveži pomarančni sok, se je vsakemu stanovalcu narisal nasmeh na obraz. Praznične postrežbe in klepeta ob kavi so bili še posebej veseli. Kmalu je po hiši zadišalo, saj smo ta isti angelčki skupaj s stanovalci pekli tudi Miklavževe kekse. Od Linških do Božičnih hlebčkov, pa tudi »mašinske kekse«, ki so se topili v ustih in pričarali spomin na dni, ko so jih stanovalke pekle v svojih domačih kuhinjah. Vrhunec dneva je bil obisk Miklavža, ki je naše stanovalce obdaril s skromnim darilom in jih nagovoril. Spremljali so ga pojoči angelčki in parkelj, ki je delil zlate šibe. Ob tem je vestno preverjal, če so bili stanovalci pridni. Sv. Miklavž je veljal za dobrotnika, ki nas je vzpodbudil k temu, da smo del sebe podelili z našimi stanovalci in jim pričarali čaroben Miklavžev dan.
