Na Martinovo, 11. novembra je bila redna sv. maša, ki jo je daroval gospod Jože Vehovar iz cerkve sv. križa Rogaška Slatina. Pri maši so , kot običajno, sodelovali pevci in pevke, ki so po opravljenem obredu zapeli še nekaj slovenskih napitnic.
Sledila je slikovita predstavitev praznika Martinovega, ki jo je pripravila delovna terapevtka Eva. Za kosilo je bila Martinova pojedina s kozarcem vina ter priljubljena sladica orehova potica.
Ob Martinovanju najpogosteje omenjamo martinovo gos in vino. Vendar dediščina pokaže veliko več, saj je bil to praznik letine. Zato so bile mize bogato obložene z mesom, pogačami in novim vinom. Po ljudskem prepričanju naj bi Martin mošt spremenil v vino. In res v tem času iz mošta z vretjem nastaja vino. Prav gotovo pa drži, da Martin vina ne krsti, čeprav to počno po nekaterih vinskih območjih v Sloveniji.
Sv. Martin se je rodil leta 316 v Sombotelu na današnjem Madžarskem. Raziskovalci menijo, da je zamenjal neko keltsko božanstvo, saj so imeli prav Kelti razvite kulinarično-pivske navade in z njim povezana praznovanja.
Na Slovenskem imamo kar nekaj praznikov, povezanih z vinom in vinsko trto, kar nesporno dokazuje, kako Slovenci častimo to rastlino in njene produkte.
Prvi praznik v letu je 25. maja – sv. Urban ali Urbanovo. To je obdobje, ko je trta v cvetju. Takrat vinogradnik prvič vidi, kakšna bo letina. Po trtnem cvetu se vidi, kakšni nastavki so, kakšni bodo grozdi, koliko jih bo.
Drugi praznik v letu je 11. novembra – Martinovo večkrat pravimo, da se bomo dobili ob enajsti uri, enajst minut in enajst sekund.
Tretji praznik v letu je 27. decembra - Šentjanževo, Janževo tudi Januževo. To je praznik, ko se blagoslavlja vino.