V petek, 24. septembra smo z zanimanjem prisluhnili predavanju »Buče kot vrhunska kulinarika in naravno zdravilo«, ge. Aleksandre Krumpak, magistre kemijskega izobraževanja in informatike, direktorice Inštituta za aplikativno biotehnologijo Murska Sobota. Predavanje je bilo uvod v bučni teden, saj v tem tednu degustiramo različne slane in sladke jedi iz buč.
Gospa Aleksandra Krumpak nam je na zelo nazoren način predstavila buče različnih vrst, ki se s pridom uporabljajo kot vrhunska kulinarična specialiteta in nadvse cenjeno naravno zdravilo. V tujini imajo buče dosti večjo veljavo (bučno olje se prodaja v lekarnah), kot v Sloveniji, kjer jih premalo cenimo. Na Švedskem dobijo moški, ki imajo težave s prostato predpisano od zdravnika 10dkg bučnih semen na dan, kar pomaga pri odvajanju vode. Avstrijci so buče leta 2005 proglasili za najbolj zdravo živilo leta. Na Kitajskem buče posadijo v poseben del vrta in to simbolizira denar in plodnost.
Bučno meso vsebuje okoli 90 odstotkov vode, beljakovine, ogljikove hidrate, minerale, kalij, kalcij, mangan, fosfor in železo. Obogateno je z vitamini A, B1, B2, B6, C in E.
Zdravilnih učinkovin imajo največ bučne pečke, ki nas ščitijo pred prezgodnjim staranjem, moške ščitijo pred rakom prostate in med drugim aktivirajo delovanje možganskih celic. Ker sto gramov bučnega mesa vsebuje povprečno le 25 kilokalorij, se jih uporablja kot dietno hrano pri shujševalnih kurah, želodčnih in sladkornih boleznih, revmi ter protinu. Buče namreč delujejo protivnetno in spodbujajo telo, da porabi zaloge maščob. Pomagajo pri boleznih sodobnega časa, saj so bogate s karotenoidi, ki spodbujajo razstrupljanje telesa, varujejo pred oksidativnimi poškodbami in so naravna zaščita pred rakom. Ker so buče tudi diuretik, pomagajo pri izločanju seča, pri odpravljanju ledvičnih kamnov, kroničnem zaprtju, hemoroidih in vnetju črevesa. Poleg tega preprečujejo bolezni srca in ožilja ter zaradi velike vsebnosti karotena varujejo vid.
Med zelo zanimivim predavanjem, je bil čas tudi za klepet in stanovalci so se s svojimi izkušnjami vključili v pogovor. Ga Tončka, ki izvira iz Prlekije je povedala kako so nekoč ob večerih luščili bučnice in jih potem peljali v mlin v Cezanjevcih, kjer so jih stisnili v olje. Nekateri stanovalci povedo, da so včasih dobivali v Oljarni Slovenska Bistrica ostanke od stiskanja buč, v obliki kolačev oz. kruha, imenovanega parga. Ga. Božena je bila nad predavanjem zelo navdušena in je dejala, da je gospa predstavila buče na zelo zanimiv, prijeten način, sproščeno, kot, da se poznamo že sto let.
Gospa Aleksandra Krumpak pa ni le govorila o bučah, ampak nam je vmes dala v pokušino mnogo odličnih jedi in pijač: bučno juho, prvovrstno bučno olje, kandirane bučke, bučni šnops in liker, bučnice in bučno marmelado.
Tisti, ki smo bili na predavanju, sedaj širimo pozitiven glas o zdravilnosti buč in ne damo se prepričati reku: » Svinje naj jedo buče, jaz bom pa svinje.«