V začetku aprila smo se povezali s Kinološkim društvom Rogaška Slatina, kjer so nam prijazno ponudili pomoč za vodene stike z živalmi. Tako prihaja v skupino stanovalcev z demenco enkrat tedensko izučen psiček, s katerim potekajo različne aktivnosti.
Stanovalce individualno vzpodbujamo in usmerjamo pozornost k psu. Pogovarjamo se o njihovih živalih doma, opisujemo psa, katere pasme je, kaj rad je, kako se ga neguje, kličemo ga po imenu. Stanovalci z različno stopnjo demence se učijo psa usmerjati z ukazi: sedi, tačko, glas. Skupinske aktivnosti potekajo tudi z podajanjem žoge. Stanovalce, ki so zaradi zdravstvenega stanja v postelji, jih obiščemo v sobi. Razpoloženje v skupinah je vidno bolj živo. Tudi tisti stanovalci, ki ne sodelujejo, spremljajo dogajanje s pogledi. Po enomesečnem sodelovanju opažamo, da se večina stanovalcev odziva pozitivno, tudi tisti s težko obliko demence. Odzivi so bili na začetku komaj zaznavni, kasneje pa vedno večji. Tudi tisti stanovalci, ki so večinoma časa neorientirani, otopeli, tavajoči, občasno agresivni, osamljeni, se zbudijo iz otopelosti, se sprostijo, izboljša se njihova pozornost in komunikacija.
Gospa M.S. je bila cel dan izredno depresivna, veliko je jokala. Ko je prišel kuža, je vso svojo pozornost usmerila vanj, ga božala, ljubkovala in se spominjala svojega psa, ki ga je imela kot mlada deklica. Po odhodu se je umirila, tudi jokala ni več.
Lidija Umek, socialna delavka