V znamenje dobre letine smo, s skupnimi močmi, pred vhodom Pegazovega doma postavili Tetko jesen. Kot spremljajočo dejavnost smo pripravili še star kmečki običaj – ličkanje ali po štajersko, kožuhanje.
Za takšen »projekt« smo najprej potrebovali razne pridelke: koruznico, buče, bale slame, itd. za kar se še posebej izkaže kuharica Marija, ki nam vsako leto pripelje veliko pridelkov izpod Boča in se ji lepo zahvaljujemo. Koruzo za ličkanje je pripeljal g. Perkovič in z deli smo lahko pričeli.
Lep sončen dan, zavihamo rokave in postavimo koruznico v obliko sedeče postave, ki jo oblečemo v pisana oblačila. Izdolbemo bučo, izrežemo oči, nos, usta, jo pobarvamo, dodamo še ruto in …« Kako je lepa, slišimo od povsod!«
Vmes so stanovalke in stanovalci veselo ličkali in se spominjali časov iz otroštva, mladosti ali obdobja izpred nekaj let, ko so ob jesenskih večerih ličkali pozno v noč, zraven peli in na koncu še plesali. Nekateri pa opravila niso poznali in smo jih z veseljem naučili te ročne spretnosti, ki je dobra za moč v rokah in tudi smiselna. G. Perkovič nas je ob koncu presenetil z, še toplo, domačo skutino zavihanko. Mmm, bila je odlična.