Gospod Andrej Morelj iz Gameljn je poseben 66- letnik, ki ne poležava doma in tarna. S svojo energično predstavitvijo nas je popolnoma navdušil nad kolesarskimi podvigi.
Takole je zapisal in strnil kolesarjenje na trideset prelazov: »V letu 2016 me je obsedlo kolesarjenje in "priplezal" sem na Krvavec, Vršič, odkolesaril na kopanje v Izolo ... na prelazu Veliki Sveti Bernard občudoval Bernardince med vožnjo okrog Mont Blanca, nato pa so "padli" prelazi Stelvio - 2.760 m, Rombo in nazadnje še Veliki Klek - Großglockner V preteklem letu sem prevozil 13.000 km, od avg. 2014 do danes pa skupno 23.300 km (polovica dolžine Ekvatorja je dobrih 20.000 km ).
V Sloveniji sem prekolesaril nemalo prelazov, saj mi je hitro "presedlo ravninsko kolesarjenje". "Padli" so Jezersko, Pavličevo sedlo, Soriška planina in med povratkom domov še Jelovica, prelaz Kozjek v Tuhinjski dolini, Gonte in Toško čelo v okolici Ljubljane, Kurešček, Vršič, Pokljuka, skozi Tržič sem pod hribi kolesaril v Begunje in na Bled, »odphou« l iz Ljubljane na kopanje v Izolo - moj dnevni kolesarski rekord - 177 km.
Premišljeval sem o kolesarjenju v hribovitem delu Švice in sicer o kolesarski vzporedni poti znamenitega vlaka Glacier Express, toda prevoz do St. Moritza (JV Švice) in potem povratek iz Zermatta (JZ Švice) za solo kolesarja ni ravno idealen. Slučajno sem na internetu zasledil kolesarsko pot okrog Mont Blanca (TMB – Tour du Mont Blanc) in stvar zelo hitro "seštrikal" - našel sem udoben in mojemu namenu zelo primeren dneven avtobusni prevoz do Aoste in povratek iz JZ dela Švice v Ljubljano. V petih dneh sem prekolesaril nemalo prelazov - Veliki Sveti Bernard, zatem njegovega malega "bratranca", cormet de Roseland in col de Saisie ter skozi mondeni Megeve prispel pod Mont Blanc (4.810 m) v Chamonix - smučarsko in alpinistično meko v trenutku, ko je na cilj pritekel zmagovalec teka okrog Mont Blanca, tako imenovanega Ultra-Trail du Mont-Blanc - UTMB. Celotna UTMB pot je dolga 166 km s približno 10.000 višinskimi metri vzponov in traja od 7 - 9 dni. Preko prelaza Forclaz sem prispel v Švico med vinograde v dolini Rhone ter po nekaj 10 kilometrski vožnji vzdolž reke, med sadovnjaki in polji koruze po zadnjem 800 metrskem vzponu prispel v vasico Leysin, od koder sem se naslednji dan z avtobusom vrnil v Ljubljano. Vseh 7 dni sem imel čudovito sončno in toplo vreme.
Po dobrem tednu dni sem razstavljeno kolo zložil v avto ter se odpeljal v Merano – Južna Tirolska in med sadovnjaki začel kolesarsko pot na prelaz Stelvio (nekakšna kolesarska božja pot – 2.760 m ter 46 serpentin), nadaljeval svojo pot skozi Bormio in preko nekaj prelazov ter skozi Livigno in preko prelaza Bernine prispel v St. Moritz. V enem dnevu sem prevozil preko 120 km od prelaza Maloja skozi mondeni St. Moritz, vzdolž ledeniških jezer in reke Inn v čudoviti dolini, katera se po omenjeni reki tudi imenuje – Engadin. Preko prelaza Resia in mimo istoimenskega akumulacijskega jezera, iz katerega se vzpenja samo še cerkveni stolp, sem se vrnil v Merano. Med potjo proti domu sem »skočil« še na prelaz Rombo – Timmelsjoch, kjer me je pred videno steno prvič kar malo stisnilo, a uspelo mi je. Zadnji dan pa sem se odločil še za Veliki Klek – Großglockner v Avstriji. Vzpon je kar zahteven in popolnoma premočen sem pod seboj le ugledal skromen ledenik Pasterz. Okoliška narava in ves trud je poplačan. Toda med zadnjim spustom sem le moral plačati »ceho« za prelepo vreme in pošteno me je napralo in padlo je celo nekaj snežink, a po nekaj kilometrih je prenehalo deževati in pozdravila me je prekrasna mavrica. V avtu pa me je čakalo sadje, sadni sok in nekaj konkretnega za pod zob ter sveža oblačila. In veselo sem se vrnil domov.«
