Potopisna predavanja nam nedvomno širijo obzorje. Helena in Matjaž Čampa sta nas že popeljala v puščavsko Libijo in zeleno Mongolijo, tokrat pa sta nam predstavila vtise iz raziskovanja Ekvadorja in Galapagosa. Z zanimanjem smo prisluhnili nenavadnim pripovedim, slikam ter filmu.
Ekvador je zanimiva država Južne Amerike in zakonca sta pripovedovala, da so obiskali Quito, glavno mesto, bili so tudi na ekvatorski črti, od koder izvira tudi ime državi. Ljudje nosijo narodno nošo, ki je za moške obvezen klobuk, za ženske pa bele srajce. Na splošno so poznani po živo pisanih jopicah in hlačah, ki jih ročno izdelujejo.
Posebej vznemirljiv se nam je zdel vzpon na najvišji delujoči vulkan na svetu, Cotopaxi, ki je malo nižji od 6000 m in od članov odprave jih je imelo pet namen priti do vrha, a uspelo je le dvema: Matjažu in šestnajstletni Špeli Čampa. Čestitke!
Sicer so bili ves čas zelo športno aktivni, saj so se vozili s kolesi, jahali konje, z lesenimi drevaki pa so se spustili po porečju Amazonke. Spoznavali so bogato Inkovsko kulturno dediščino in degustirali prehranske posebnosti, kot so na roštilju pečene morske prašičke in velike bele črve. Bbkkk. Pridelajo ogromno sadja, ki ga sveže stiskajo v slastne sokove. Začudili smo se podatku, da je v Andih tako rodovitna vulkanska zemlja, da trikrat sadijo in trikrat žanjejo, po tri kulture hkrati. Ekvador je med glavnimi izvozniki cvetja, predvsem vrtnic, v Evropo in več kot ena tretjina države so nacionalni parki. Za zaključek potovanja so poleteli še na Galapaško otočje, ki je poznano po želvah velikankah, ki so, domačini ne vedo natančno, stare od 130 – 150 let. Tam so imeli priložnost plavati skupaj z morskimi levi, kar je bilo posebno doživetje.
Gospa Božena pravi, da z morskimi levi ne bi upala plavati in tudi adrenalinskih vodnih športov se ne bi udeležila. Presenetila jo je visoka pismenost prebivalstva, ki je 92%. Gospe Angelci se je zdelo zanimivo, da še vedno obdelujejo zemljo pretežno ročno. Gospa Jožica pa se je namrdnila ob misli na pečene črve.