V sredo, 26. februarja sta nas Helena in Matjaž Čampa popeljala na potovanje posebne vrste, saj smo se podali v raznoliki Pakistan. Čudovita dežela po naravnih danostih, a zelo kruta in neizprosna za prebivalce, ki so v večini muslimani.
Adrenalinsko potovanje je vodila znana alpinistka Irena Mrak, potovali so po severu, kjer je tudi večja revščina in drugi najvišji vrh sveta K2, ki meri častitljivih 8611m.
Stanovalci so si z zanimanjem ogledali slike delavcev, ki se zdijo kot iz Mojzesovih časov, svilene ceste, kjer so se z džipi pomikali po razdrapanih ozkih cestah, kjer so ogromni prepadi in se okrog dvigajo do neba segajoče gore, ledeniških jezer, visečih mostov, okrašenih tovornjakov, kjer velja: bolj je okrašen - bogatejši je lastnik. Ledeniške doline, oazice zelenja in sušilnice marelic kar ob reki, saj je zelo suh zrak. Svizci in jaki, pa velike planike.
Neštetokrat je na džipih počila guma in popravila so traaajaaala. Niso imeli hladilnikov, tako, da so sabo vozili žive piščance. Srečali so se s Kajlaši, ki so potomci Aleksandra Velikega in so svetlejše polti kot ostali prebivalci.
Muslimanske ženske so doma, skoraj jih ni bilo opaziti. Deklice se smejo slikati, dokler ne dobijo menstruacije. Ob ledeno mrzli reki so videli 5 let staro deklico, ki je prala svoje perilo. Kruto, a za to okolje običajno.
Svojevrstno doživetje je bil obisk polo festivala, kjer so se na najvišji točki pomerili prebivalci dveh sosednjih dolin, ki se med sabo ne marajo in igra je potekala skoraj brez pravil, zelo grobo. Šotori, konji, jezero – čudovit prizor v baznem taboru pod mogočno K2. Tudi sami so se podali navzgor in najvztrajnejši prispeli do 5070m. Ko so jih spraševali od kje so, so rekli Slovenija - Tomaž Humar in bilo je vsem poznano; srečali so se tudi z domačinom, ki ga je pomagal reševati.
Zelo naporno in tvegano potovanje, ki je primerno za redke. Hvala zakoncema Čampa, da sta vtise podelila z nami.