Tole pesem mi je zaupala naša stanovalka in zraven povedala, da jo je napisala svoji ljubezni leta 1955.
»Jesen je tu in listje neslišno pada, pada. Čuj dragi čez vso daljo bi k tebi, tebi rada.«
Ja, na sprehodih se pogovarjamo o marsičem in danes se je zgodila še ena zanimiva prigoda, ki smo se ji vsi od srca nasmejali. Vabila sem na sprehod oz. vožnjo v park in gospa Anica Čonč se je z veseljem prijavila. Večkrat sem jo že taksirala in sem se pohecala, da v eno smer jo bom jaz peljala, v drugo smer bo pa ona mene. In je dvignila kazalec in rekla: »Vas bom držala za besedo in bova poskusili«… pa poglejte slike. Lahko si mislite, da terapevtom srce zaigra ob takšnih uspehih in obrnjenih vlogah.
