Od pomladi smo pridno trenirali nordijsko hojo po bližnji okolici in stopnjevali razdaljo. Kmalu se je porodila ideja, da bi konec poletja odšli do bolj oddaljenega cilja na Bellevue hribu, do priljubljene gostilničarke Tilčke…
…in kot da bi slutila, da pridejo posebni gostje iz Pegazovega doma, nas je vsa nasmejana pričakala že zunaj in polna presenečenja in navdušenja objemala stare znance. Čudovito domače okolje, kjer se na eno stran razprostira Boč in na drugo Donačka gora nas je popolnoma prevzelo. Tilčko poznajo vsi, saj je legenda Rogaške Slatine. »Nič ne mislite na bolezen, pa bo vse v redu, » je sovrstnike vzpodbudno pozdravila za slovo… »Pa pridite še kaj!«.
Z daljšo potjo na hrib, smo spoznali kaj vse zmoremo – počasi in z vmesnimi oddihi ter seveda mikavnim ciljem gre vse zlahka J.
