Dan po Gregorjevem so se nam predstavili člani in članice vokalne skupine Freya iz Šmarja pri Jelšah pod vodstvom mlade in sposobne Martine Rančigaj. Tokrat štiri pevke in štirje pevci, od skupno štirinajstih, ki v tej zasedbi pojejo štiri leta, tudi od skupno štirinajstih.
Zapeli so na treh skupinah in naredili nadvse dober vtis. Gospod Adi, ki je pred leti sam pel v zboru je opazil, da je zasedba glasovno zelo kakovostna.
Pozorno smo prisluhnili razposajenemu besedilu pesmi Prišel ljubi je pod okno, ki se konča bolj klavrno: Ljubil sem slamo. Ajajaj.
Pričarali so nam Poletno noč, ki vedno vzbudi lepe spomine – v njihovi izvedbi pa sploh. Marec je posvečen ženskam, zato so zapeli tudi Mati bodiva prijatelja, ki je res čudovita in vzbudi emocije pa tudi naši nasmeški so ob poslušanju postali nadvse sladki in bilo nam je lepo. Seveda so jih zapeli še več in aplavzi so bili vedno gromki in so želeli repete.
No, zadovoljstvo pa ni bilo le naše, tudi pevci so po nastopu povedali, da je v Pegazovem domu zelo pozitivno vzdušje: tako arhitekturno kot kadrovsko. Najlepše hvala in toplo vabljeni še kdaj.
»Vsako dobro delo je stopnička višje do nebes.«
Mateja Fidler, delovna terapevta