Visoke temperature že nakazujejo prihod poletja, a nam niso preprečile nabiranja češenj, kajti ni lepšega kot na sončni dan sedeti v krošnji in nabirati češnje naravnost iz drevesa
V dopoldanskih urah, po zajtrku se je enajst stanovalcev zbralo pred domom od koder smo se potem odpravili na Male Rodne nabirat češnje. Češnje – drobne ali debele, hrustljave ali bolj mehke, rdeče, so kar same vabile, da se jih do sitega najemo. Najbolj nas je privabila manjša češnja, ki nam je bila na dosegu rok. Nekaj češenj smo nabrali še za ostale stanovalce, nekaj pa pozobali. Stanovalec Matevž pa se je opogumil in splezal visoko v krošnjo, kjer so se skrivale najbolj sočne in rdeče češnje. Ko smo končali smo sedli v hladno senčico, se okrepčali z domačimi dobrotami, nazdravili z žlahtno kapljico in si zapeli. Vzdušje je bilo enkratno, družba razpoložena, zato se zahvaljujemo naši računovodkinji Kseniji za gostoljubje in povabilo na zobanje češenj.