Po nordijsko smo se učili hoditi trikrat. Prvič smo pričeli s teoretično osnovo in poskusili prve korake s palicami, ki jih potiskamo daleč za sabo.
Gospa Ana se je odločila, da se udeleži tečaja, ker vedno le sedi in gleda TV, povsod se vozi z avtom in je veliko slišala o nordijski hoji ter sklenila, da bo treba nekaj spremeniti, saj postaja pretežka, kot se je izrazila. Gospod Viktor je zelo ustvarjalen in si je sam izdelal palice s katerimi je zadovoljno hodil. »Na kaj vse je treba misliti«, se je slišalo večkrat od udeležencev, ki so v povprečju stari okrog 75 let, najstarejša občudovalka nordijske hoje pa kar 96 let, a ji tega nikakor ne bi prisodili. Prost dan vmes oz. vikend je kar prav prišel, da smo se oddahnili ali pa vadili, vsak po svojih sposobnostih pač. Vsi smo radi zunaj, zato smo bili radostni na ogrevanju v našem fitnes parku in hoji navzgor in navzdol po lepih gozdnih poteh. Ob zaključku so udeleženci izrazili željo, da bi to postala redna oblika vadbe vsaj enkrat tedensko, za ostalo pa se bodo trudili vsak po svojih močeh in volji.
