Medeni teden v Pegazovem domu smo zaokrožili s pogovori o medenih tednih – tistih po poroki. Nekateri malo sramežljivo, drugi korajžno, vsi pa z lepimi spomini na tiste čase.
»Že teden dni po poroki je mož odšel na služenje vojaškega roka v Sarajevo. Poročila sva se novembra leta 1946, torej bo konec leta že 63 let najinega skupnega življenja, » pove ga. Angela. Njen mož, g. Vlado pa doda:« …najini medeni tedni pa še kar trajajo.« (A.M. in V.M.)
»Ko smo bili mi mladi in smo se poročili, nismo poznali izraza medeni tedni. Midva sva se poročila na božični dan, 25.12. 1947. Tako sva imela vsaj teden dni prosto, kajti takrat ni bilo v navadi, da bi si za poroko vzeli dopust. V prostem tednu sva šla na obiske k sorodnikom ter jih prosila, če imajo kaj odveč posteljnine ter gospodinjskih potrebščin. Tašča nama je dala žimnice, napolnjene s konjsko žimo, ki so zelo pikale. Za poročno darilo sva dobila kavni servis. Takrat je bilo obdobje, ko smo kupovali z omejenim številom »pik«, ničesar nismo mogli kupiti.« (B.B.)
»Poročila sva se leta 1947. Proslavljali smo v družinskem krogu do polnoči. Nato sva šla prvič (uradno) skupaj spat.« (J.K.)
»Midva sva se poročila leta 1944, takrat je bila vojna in ni bilo medenih tednov. Moj vnuk je s svojo ženo preživel medene tedne v Avstraliji, kar je trajalo kar štiri tedne.« (P.S.)
»Bila sem stara 39 let, ko sem se omožila. Spoznala sva se v službi, saj sva bila sodelavca. Službeno sva bila tudi v Londonu, bilo je lepo.« (J.D.)
Aktivnosti za krepitev spomina