Stanovalci, svojci in osebje Pegazovega doma tvorimo trikotnik ter pletemo mrežo odnosov, ki so zelo pomembni za dobro medsebojno sodelovanje in s tem tudi dobro počutje naših stanovalcev.
V Pegazovem domu že več kot leto dni vestno pripravljamo tako imenovane Klube svojcev, ki so namenjeni tako svojcem kot tudi stanovalcem. Srečujemo se enkrat na tri mesece, naše druženje pa poteka v dveh delih. Svojce najprej povabimo na krajši sestanek, kjer jih seznanimo z življenjem v naši hiši, z aktualnim dogajanjem, jih obvestimo o morebitnih spremembah ter seznanimo z novostmi, nato pa damo prostor tudi njihovim vprašanjem, predlogom, tako pritožbam kot pohvalam ter skupno rešujemo nastale dileme.
Klub je namenjen svojcem, ki želijo spremljati življenje v domu, sodelovati in ostati v stiku z vodstvom, se med seboj spoznavati in povezovati.
Nenazadnje se marsikdo sreča z občutki krivde, ker je moral svoje starše dati v dom, sploh kadar temu botruje bolezen. Pri tem največkrat pomaga ravno razumevanje in prava beseda drugega svojca, ki se je soočil z enakimi občutki.
V drugem delu srečanja pa se skupaj s svojci odpravimo v skupino k stanovalcem, kjer že diši po dobrotah, ki jih v ta namen pripravijo gospodinje. Pri peki jim pomagajo stanovalci, v kolikor si to želijo oziroma jim zdravstveno stanje to dopušča.
Skupaj se poveselimo, poklepetamo, kajti glavni namen je prijetno druženje, ki marsikdaj pripelje tudi do lepega petja.
Po dosedanjih izkušnjah se takšno povezovanje kaže kot dobro in zaželeno, saj na tak način tkemo medsebojne odnose, kjer lahko vsak prispeva svoj delček v mozaiku, ki ga imenujemo Pegazov dom.
Marija Vouk, socialna delavka