Tokratni Klubi svojcev so potekali v okviru tedna aktivnosti ob Svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni.
V prvem delu smo v ponedeljek, 28. 9. 2015, prisluhnili predavanju prof. Karmen Murovec na temo »Aktivnosti za osebe z demenco z vpogledom v frontotemporalno demenco«, v torek, 29. 9. 2015, gospe Mariji Merljak, univ.dipl.ing.živ.teh, z naslovom »Hrana za jasno in modro misel« in v torek, 6. 10. 2015, mag. Jožetu Škrlju z naslovom »Kako se vživeti v svet osebe z demenco«. Drugi del pa je bil namenjen druženju stanovalcev in njihovih svojcev v skupnih prostorih posameznih skupin, spoznavanju dnevnega utripa v domu, izmenjavi mnenj ter pogostitev z dobrotami, ki so jih pripravili naši stanovalci skupaj z gospodinjami.
V okviru predavanj so bile predstavljene različne vrste demence, poudarek pa je bil na aktivnostih za osebe z demenco. Vključene so bile praktične vaje, na katere so se svojci še posebej pozitivno odzvali. Sledilo je predavanje o prehrani za boljši spomin in veselo življenje s pokušanjem zdravih dobrot, ki so jih tik pred pričetkom po receptih ge. Merljak pripravile članice Društva Gaja v skupini Ob potoku. Sporočilo predavanja je bilo z vrta na mizo, torej lokalno, sezonsko, pridelano in vzrejeno čim bolj v sožitju z naravo
ter pripravljeno z ljubeznijo. Gospa Merljak je poudarila pomembnost uravnotežene prehrane, sveže vode, ljubezni do sebe in drugih ter čim več smeha. Nazadnje pa smo prisluhnili gospodu Škrlju, ki je v interakciji z občinstvom ugotavljal, kakšne so potrebe osebe z demenco in kako se kot svojec, zaposlen ali nekdo, ki je v stiku z osebo z demenco, vživeti v njen svet, torej kako ravnati z osebo z demenco. Medtem je razkril svojo željo, da bi, ko bo star in 'nemočen', kdorkoli že bo, z njim ravnal mirno, spoštljivo, ga jemal resno in mu ohranjal veljavo. Poudaril je zavedanje, da je vedenje osebe z demenco posledica strahu, ko je potreba po varnosti in sprejetosti porušena. Zato je pomembno vživljanje v svet osebe z demenco, v njeno realnost, brez prepričevanja v nasprotno in posledično ustvarjanja konflikta. Kot preventivno dejavnost pa je na koncu izpostavil ples, saj ohranja koordinacijo gibov in prijetno razpoloženje.
