V torek, 17. 1. 2017 smo imeli malo drugačno debatno urico. Z nami je bila Maša Ošlak, dijakinja 4. letnika II. gimnazije Maribor.
V sklopu internega dela mature in sodelovanja pri projektu Mladi za napredek Maribora pripravlja raziskovalno nalogo Jugonostalgija – slovenski kulturni odmik od Balkana in srednjeevropska identifikacija. Raziskuje položaj slovenskega naroda v času Jugoslavije in po osamosvojitvi skozi identifikacijo narodnostne skupnosti v balkanskem oziroma evropskem kulturnem prostoru.
Pripravila je okroglo mizo in se s prisotnimi pogovarjala o njihovih spominih iz življenja v času Tita in druge Jugoslavije, predvsem pa jo je zanima njihova primerjava ravni življenja takrat in danes. Ugotavljala je, kaj nas združuje in kaj razdvaja z drugimi jugoslovanskimi narodi in v kolikšni meri je slovenska narodna zavest še pogojena z izražanjem povezanosti z Jugoslavijo skozi nostalgične občutke in spomine.
Stanovalci so povedali naslednje:
G. Pintar: »Bili so boljši časi, vsi so bili siti. Vendar kolo zgodovine se je odvrtelo. Sedaj imamo predrago državo, smo narod hlapcev. Pogrešamo SDK – imeli so kontrolo nad računi. Danes pa je vse obdavčeno, samo polžja hišica ne.«
Ga. Just: »Čutili smo pripadnost državi. Nosili smo rutice in čepice. Fantje so hodili v vojsko. Danes pa je vse to ukinjeno.«
Ga. Lah: »Ko je bilo konec vojne, smo bili srečni. Z žarom in veseljem smo prepevali pesmi, se veselili. Današnja mladina tega ni doživljala ob osamosvojitvi države. Včasih te ni bilo ničesar strah. Bil je napredek, gradile so se tovarne, imeli smo službe. Danes pa vse kar razprodajo. Na eni strani imamo goljufe, na drugi srečneže.«
Ga. Sajko: »Kdo je bil v partiji, je nekaj veljal. Želeli bi si morda nazaj Titove čase, vendar nazaj ne moremo.«Ga. Plemenitaš: »Titovi časi so bili lepi. Rogaška je bila polna gostov, sedaj pa sameva, parki so prazni. Prej je bilo eno vodstvo hotelov, bil je red, sedaj pa je prevelika delitev, vsak se bori za svoje.«
