Izlet stanovalcev je pomemben dogodek, zato ga vsi skupaj nestrpno pričakujemo. Letošnje leto smo se odločili, da se odpravimo proti štajerski prestolnici- Mariboru.
Mesto, ki leži pod, z vinogradi poraslo Kalvarijo in skozi katero teče reka Drava. Prišla je sreda, 16. maj, čas za odhod. Na avtobusu nas je prijazno pozdravila naša vodja zdravstvene nege in oskrbe Irena Strašek, ki nam je zaželela naj bo dan poln lepih doživetij. Najprej smo si ogledali mestni park, kjer smo lahko videli različne vrste dreves iz celega sveta. V mestnem parku je tudi čudovit ribnik, kjer nas je ob paviljonu prijazno sprejela vodička Danica. Sprehodili smo se do Frančiškanske cerkve v centru, kjer nas je pričakal mestni turistični vlakec s katerim smo se popeljali skozi Maribor. Ogled znamenitosti je več čas spremljal prijeten glas vodičke Danice, ki nam je v najlepši luči predstavila Maribor nekoč in danes. Med vožnjo smo se ustavili na Lentu, kjer smo občudovali več kot 400 let staro trto. Pot smo končali na Glavnem trgu in počasi smo se odpravili proti restavraciji.
Vodička Danica in naš stanovalec Viktor Ozimič sta ugotovila, da sta bila oba birmana v Franščiškanski cerkvi v Mariboru. Viktor je bil vesel in ponosen, da smo si izbrali ravno njegovo rojstno mesto za letošnji izlet. Pravi, da je bilo špica!
Ivan Stumberger, ki je več let stanoval na Koroški cesti je nostalgično dobil solzne oči. Tako hvalažen, da smo ga peljali, kot pravi v » njegov Maribor«.
Mirko Ogrizek je večkrat poslušal o Lentu in o najstarejši trti, pa vendar ni nikoli imel možnosti obiskati to znamenitost. Navdušen je bil nad izgledom in urejenostjo Maribora.
Med obiskom Maribora smo ugotovili, da je mesto zelo prijazno invalidom. Ela Krumpak je bila navdušena nad arhitekturo in urejenostjo okolice. Pravi, da ne bo pozabila kako lepo so pozirali labodi in kako elegantno so plavali po vodi.
Med sprehodom po Mariboru nas je slučajno srečal vnuk našega stanovalca Vladota Šimundža. Temu dogodku ni manjkalo toplih objemov in smeha. Če bi se dogovorili, verjetno ne bi potekalo tako spontano in tako veselo.
Ko smo se vračali domov smo bili že vsi malce utrujeni a pot nam je s svojo harmoniko krajšala Marinka Mastnak. Skupaj smo prepevali ljudske pesmi, najbolj glasno je zvenela: » Rom pom pom- še ne gremo domov«! Vtisi iz lepega izleta še vedno odmevajo med nami.
