Izlet - dan, ki se vtisne v spomin

Po zbiranju predlogov kam bi odšli na izlet je padla skupna odločitev, da gremo na Ptujsko Goro in na ogled Muzeja na prostem Rogatec ter konjušnice Strmol. V sredo, 04. junija smo se v velikem številu odpeljali na izlet z avtobusom in kombijem. Pot nas je vodila najprej na Ptujsko Goro, kjer smo si ogledali gotsko cerkev z baročnimi oltarji, kjer Marija široko razprostira svoj milostni plašč. Ob zanimivem vodenju bratov minoritov, čudoviti pevski izvedbi pesmi Ave Marija sester usmiljenk in multiviziji, smo izvedeli marsikaj o cerkvi, ki bo čez dve leti praznovala 600 – letnico. Legenda o slepi deklici, od kod ime Črna gora, arhitektura, kamnoseški detajli in vitraži so nas zelo prevzeli. Kmalu smo se znašli nazaj v Rogatcu, kjer smo pojedli obilno kosilo z odlično sladico. Okrepčani smo odšli na ogled Muzeja na prostem, kjer so stanovalci obujali spomine na svoje otroštvo, mladost ali odraslo dobo. Občudovali so prešo, lopar za kruh, krušno peč, črno kuhinjo, svinjak, kmečko izbo, stranišče na »štrbunk«, s slamo krite hiške, mala okna, kozolce, senene vozove, »štepih« na čapljo in razno kmečko orodje, ki mladim ni več poznano. Marsikdo je ob videnih predmetih pričel pripovedovati zgodbe in pripetljaje iz preteklosti. Še posebej pa smo se zadržali ob kmečki mizi, pod bogkovim kotom okoli katere se je nekoč zbirala tri – generacijska družina, ob, na kmetih pridelani hrani. Na veliko veselje smo imeli priložnost obiskati še konjušnico Strmol s plemenitimi konji. Tu smo božali konje, prijazna vodička pa nam jih je tudi predstavila. Utrujeni, vendar zadovoljni in srečni, polni novih doživetij in vtisov smo se vrnili domov hitet pripovedovat tistim, ki jih ni bilo z nami. Na vprašanje: »KAJ VAM JE BILO NAJBOLJ VŠEČ NA IZLETU?», sem dobila naslednje odgovore: »Konji, konji in še enkrat konji. Moj ded je imel 14 konj in tudi sam sem njihov velik občudovalec!« (A. V.) »Cerkev na Ptujski Gori – razmišljala sem koliko ljudi jo je zidalo in koliko jih je moralo umreti, da so jo zgradili.« (A.Z.) »Cerkev na Ptujski Gori – čeprav nisem verski fanatik me je cerkev zelo prevzela: zgodovina, arhitektura, še posebej pa petje mlade nune, še zdaj jo slišim ob spremljavi kitare zapeti Ave Marijo v čudovito akustični cerkvi.« Muzej na prostem: »To za nas ni muzej, ampak so to naša resnična doživetja. Dobro ste organizirali in poskrbeli za vse.« (S.P.) »Vse! Kaj takega še nisem doživel. Všeč mi je bila popotniška malica pri cerkvi na Ptujski Gori in tudi kosilo je bilo odlično. Izlet sem dobil kot nagrado, za kar se lepo zahvaljujem.« (J.P.) »Bilo je zelo lepo. Cerkev, pa zeliščni vrt v Rogatcu. Skoraj sem že prebrala knjižico o Ptujski Gori« (A.M.) »Muzej na prostem me je spomnil na obiske pri moji teti na kmetih. Imela je s slamo krito hišo, ki smo jo kar naprej prekrivali z rženo slamo. » (D.J.) »Vedno sem želela romati na Ptujsko Goro, pa ni bilo priložnosti, tokrat sem presrečna, da se mi je želja uresničila. Muzej: koruza na kozolcu, vmes križ z rdečo koruzo, kolovrat, gepl,… Obljubili so, da nas bodo povabili, ko bodo imeli žetev.« (A.B.) »Bilo je lepo in naporno. Cerkev je bila res nekaj posebnega, kmetija in konji pa so me spomnili na otroštvo v Letušu.« (V.F.) »Bilo mi je zelo všeč. Že sama priprava na izlet je bila super, ko ste nam dali načrt in opis poti, da smo si lažje predstavljali kje se vozimo. Cerkev na Ptujski Gori – sam pogled od daleč, na hribu deluje zelo veličastno in spoštljivo. Od zgoraj pa smo ob malici imeli lepe razglede na vse strani in sem se zelo dobro počutila. Patra in nuni so bili zelo prijazni in zanimivi s predstavitvijo cerkve in petjem. Zelo pohvalim organizacijo izleta, ker je vse potekalo brezhibno in sproščeno in je vsakdo, ki je potreboval imel spremljevalca za pomoč. Zahvala gre tudi štirim vestnim prostovoljkam, ki so nam pomagale.« (B.B.) »Nisem mogla verjeti, da sem tudi jaz bila na Ptujski Gori. Hvala vsem, ki ste mi to omogočili.« (M.P., gospa na električnem invalidskem vozičku) Mateja Fidler, delovna terapevtka