O gospe Gabrijeli Krumpak smo že veliko napisali, lahko preberete v naših arhivih. Danes je dopolnila 101. leto in sem jo vprašala katero glasbeno željo ji lahko izpolnim. »Po jezeru bliz Triglava«, je takoj rekla, brez večjega pomisleka. In sem ji dala slušalke na ušesi ter ji zavrtela želeno pesem. Pa potem še Roblek in še nekaj drugih. Veste kako je mrmrala in pela zraven ter majala glavo ob poslušanju… bilo je zelo ganljivo. Saša, njena hči pravi, da je to tudi najljubša domoljubna pesem Elinega očeta.
V branje prilagam Sašin zapis o mami Gabrijeli Krumpak, ki je res posebna oseba:
»Naša mama se je pred desetimi leti sama odločila, da gre v dom, kljub nasprotovanju nekaterih najožjih članov družine. Prej je živela sama v hiši z velikim vrtom in je ugotovila, da kljub ljubezni do vrta in hiše, ne zmore več obremenitev vzdrževanja. Po začetnem tri-tedenskem obdobju privajanja se je zelo hitro aktivno vključila v številne aktivnosti doma. Začela je prepevati, slikati, telovaditi, sodelovati pri različnih organiziranih aktivnostih v domu. Najbolj ji je bilo všeč sodelovanje v žoga bendu in v jogi smeha. Kot poznavalko zdrave prehrane, so jo povabili tudi v skupino doma, ki predlaga jedilnike. V začetku je mamo še skrbelo kako je kaj pri nas doma, sčasoma pa se je tako sprostila, da pravzaprav ne sprašuje več kako je s hišo in vrtom. Celotna njena energija in čas sta neobremenjena s skrbmi in se lahko posveti samo sebi in kakovostnemu preživljanju časa ter različnim aktivnostim, ki jo ohranjajo zdravo, aktivno, sproščeno, radostno, ljubečo. Sedaj ima več "reda" v življenju, zlasti glede prehranjevanja, kakovostno oskrbo, obdana je z ljubečimi in skrbnimi ljudmi, kar ji podaljšuje aktivno življenje v častitljivo starost. Preživela je številne, boleče, globoke preizkušnje v času 2. svetovne vojne, vendar se ni nikoli predala pod težo udarcev usode. Pri svojih letih ima še danes več življenjske energije, kot jo pogosto premorem sama. Mama je bila vedno tudi telesno aktivna: telovadila, plavala, smučala ter vztrajno predajala drugim svoje vedenje. Ima veliko potrpljenja in vztrajnosti pri učenju drugih. Ne samo, da je uspešno izurila številne frizerske mojstre, mnoge ljudi je naučila plavati in smučati. Vsi njeni vnuki so najprej smučali z njo. Ko je napolnila 83. let si je zaželela še enkrat smučati. In smo seveda izpolnili njeno željo z rahlo bojaznijo, kako bo šlo. Po prvih začetnih spustih brez kakršnih koli težav, smo jo pustili samo in ko smo prišli nazaj, je že kazala otrokom, kako se pripravijo za vstop na vlečnico. Zelo je dobra pri spodbujanju svojih bližnjih k večji telesni aktivnosti, zdravi prehrani, prožnosti uma, ljubezni, potrebi po pozitivnem pristopu v življenju, iskanju rešitev brez tarnanja. Te aktivnosti ohranja v polnosti tudi v Pegazovem domu. Mama je vedno rada potovala, tekoče govori nemško, od ostalih jezikov pa se je naučila toliko potrebnega jezika da je potovala brez zadržkov kamorkoli (v Ameriko, Alžirijo, Pariz, Libijo, Madžarsko…). Znala je navezati stike z ljudmi, ki jih je srečevala. Še danes rada kam gre. Je hitro pripravljena za kakršnokoli akcijo znotraj ali izven doma - vedno lepo oblečena, z urejeno frizuro, šminko, malo parfuma in nekaj nakita. Mama bo zagotovo zapustila »bogato dediščino«. Poleg treh otrok, petih vnukov, sedmih pravnukov, ima že dve prapravnukinji. Do sedaj … saj pri mami se nikoli ne ve«, je zapisala hči Aleksandra Saša Krumpak, ki tudi sama zelo aktivno prostovoljno tke vezi s Pegazovim domom v obliki raznih predavanj o tujih deželah, zdravju, energetski samopomoči in še bi lahko naštevali in jasno je, da jabolko ne bo padlo daleč od drevesa.
