V Pegazov dom smo prejeli zanimivo starinsko razglednico, ki je hkrati vabilo na ogled filografske zbirke Nanija Poljanca, ljudskega ustvarjalca iz Rogaške Slatine. »Kaj je to filografija?«, so spraševali mnogi še preden smo se seveda odzvali povabilu in na razstavo peljali tiste, ki sami ne bi mogli do Anine galerije. Ogled zelo priporočamo, saj so bili vsi zelo navdušeni!
Filografija je hobi zbiranja originalnih podpisov, avtogramov in njihovo proučevanje. Nani Poljanec si je kljub obilici obveznosti, uspel vzeti čas in nam je osebno predstavil to zanimivo razstavo, ki je stanovalcem časovno zelo blizu.
Mnenja naših stanovalcev:
»V Anini galeriji smo si ogledali enkratno razstavo filografske zbirke Nanija Poljanca. Skoraj vsak od nas je imel kdaj občasno veselje z raznim zbiranjem. Nismo pa bili dovolj vztrajni ali korajžni, da bi svoj hobi dodelali in ga celo obelodanili. Filografija nam ni bila posebej znana, a avtor razstave nam jo je s svojim obsežnim gradivom in pojasnjevanjem zelo lepo predstavil. Za nas starejše je bilo vse še posebej zanimivo. Ob gledanju slik z originalnimi podpisi, se je pred nami odvijalo naše življenje od rane mladosti do danes. Zopet smo se spomnili raznih znanih osebnosti, dogodkov in krajev, ki smo jih obiskali (primer Oplenac, ki je družinska dinastija Karađorđevićev, tam so njihove grobnice, dragoceni mozaiki, stare zastave in drugo).
Vsega je toliko, da bi si težko vse zapomnili. Posebej nas je razveselilo, da je ob razstavi na voljo še bogat obsežen katalog, ki ga lahko doma v miru prebiramo. Ob tej razstavi smo lahko spoznali, koliko ljubezni, vztrajnosti in idej ima ta naš pravi ljudski ustvarjalec Nani Poljanec (Sandi Jurkovič). Kot slatinčani smo ponosni, da namerava filografsko zbirko, ki je resnično enkratna (verjetno edina tako obsežna) prenesti tudi drugam.
Želimo mu, da bi kmalu dobil primerne prostore, kjer bi lahko filografska razstava in vse ostale, ki jih je že predstavil zaživele in dobile svoj pomen v okviru njegovega Ljudskega muzeja v Rogaški Slatini.
Nani Poljanec – čestitamo!« (Božena Bofulin)
»Najbolj všeč so mi bile slike in podpisi Tita in Jovanke, Kardelja in Karađorđevićev.« (Berta Zaloker)
»Bila sem presrečna, ko sem zagledala mojega soseda Sandija Jurkoviča. Mi smo bili prav prisrčni prijatelji. Ob koncu mi je poklonil knjigo svoje razstave, za kar se mu iz srca zahvaljujem.« (Finči Kert)
Zbrala: Mateja Fidler, delovna terapevtka