Leto se rodi in se kot nevidna reka v mesecu decembru izlije v novo leto. In tako se nizajo leta našega življenja. Ob praznikih, se vselej zavemo vedno znova in znova, kako potrebujemo drug drugega; prijazen nasmeh, stisk roke v pozdrav, bodrilno besedo, kadar nam je hudo. Včasih je dovolj, da v samoti vemo, da nismo sami.
Tako se zaposleni v Pegazovem domu vsak dan trudimo, da našim stanovalcem polepšamo bivanje. In ker nam idej ne zmanjka, smo se letos spremenili v prave Božičke, ki so privabljali nasmehe na obraze stanovalcev.
