… seveda le ob slikovni predstavitvi, Tibetanski glasbi in zanimivem pripovedovanju Aleksandre Saše Krumpak, ki je to potovanje življenja, kot članica mednarodne skupine irskega zdravitelja, doživela septembra 2009 in z nami podelila vtise ter nam pokazala tipične simbole in predmete.
V Lhasi, glavnem mestu so stopili iz letala in 2-3 dni prenašali tegobe višinske bolezni. Tibet je uradno del Kitajske in vizo je težko dobiti. V Katmanduju so končno dobili skupinsko vizo in vodiča, ki jih je spremljal kot senca na vsakem koraku. Leta 1959 so si Kitajci prisvojili Tibet pod geslom: »Osvobodimo Tibet«. Takrat je tudi njihov voditelj Dalaj Lama pobegnil v Indijo. Dalaj Lama pomeni ocean modrosti.
Tibetanci so zelo, zelo prijazni, silno radi imajo otroke in so ne glede na ravnanje Kitajcev zelo pokončni in versko neomajni. Vse rešujejo na miren način in upor ni niti nasilen niti sovražen. Aleksandra Krumpak je v mednarodni skupini letela preko Himalaje, preko Mount Everesta in obakrat so imeli čudovit let. Tibet je po naravnih bogastvih prečudovit, je dežela lam, prijaznosti, gora, jezer in pejsažev.
Obiskali so palačo Potala (portal), ki je bila nekoč rezidenca Dalaj Lame in tam je prebivalo preko 2000 menihov. Danes te kot obiskovalca vsega preskenirajo, plačaš drago vstopnino in si ogledaš ogromno dragocenosti. Fascinirala jo je soba Dalaj Lame, kjer je celotna zgodovina sveta naslikana na dveh stenah.
Po ulicah korakajo Kitajski vojaki z brzostrelkami uperjenimi v ljudi. Tibetanci pa molijo – na kolenih ali celo ležijo in se premikajo, v rokah vihtijo molilne mlinčke. Jedo odlično hrano, ki je pestra in dobra, če izvzamemo jakovo meso, ki ga Evropejci težko prenašamo. Tradicija se meša z napredno tehnologijo.
Obiskali so samostane visoko v pečinah in bolnišnice ter se seznanili z njihovimi načini zdravljenja (puščanje krvi, akupunktura, zeliščne kopeli), obiskali najvišje jezero na svetu, pa sveto jezero, bili na prelazu 5190 m visoko in še in še zanimivosti smo slišali.